-
1 bead
[bi:d](a little ball of glass etc strung with others in a necklace etc: She's wearing two strings of wooden beads.) kroglica (na ogrlici)- beady* * *I [bi:d]nounbiser, koralda; kapljica; muha (na strelnem orožju); plural rožni venecto pray without one's beads — ušteti se, zmotiti se pri štetjuII [bi:d]transitive verb & intransitive verbz biseri (koraldami) krasiti; nanizati -
2 foresight
[-sæit]noun (the ability to see in advance what may happen and to plan for it: She had the foresight to drive carefully in case the roads were icy.) predvidevanje* * *[fɔ:sait]nounpredvidevanje; previdnost; priprava; skrb; muha (na strelnem orožju) -
3 gun-lock
[gʌnlɔk]nounzaklep (na strelnem orožju) -
4 magazine
[mæɡə'zi:n, ]( American[) 'mæɡəzi:n]1) (( abbreviation mag [mæɡ]) a publication issued regularly containing articles, stories etc by various writers: women's magazines; ( also adjective) a magazine article.) revija2) (a compartment in or on a gun that holds cartridges.) magazin3) (a storeroom for ammunition, explosives etc.) skladišče za orožje* * *[mægəzí:n]nounrevija, ilustriran zabavnik; military vojaško skladišče, magazin (v strelnem orožju), skladišče razstreliva; magazin, skladišče -
5 range
[rein‹] 1. noun1) (a selection or variety: a wide range of books for sale; He has a very wide range of interests.) izbor; vrsta2) (the distance over which an object can be sent or thrown, sound can be heard etc: What is the range of this missile?; We are within range of / beyond the range of / out of range of their guns.) domet3) (the amount between certain limits: I'm hoping for a salary within the range $30,000 to $34,000; the range of a person's voice between his highest and lowest notes.) razpon4) (a row or series: a mountain range.) (gorska) veriga5) (in the United States, land, usually without fences, on which cattle etc can graze.) pašnik6) (a place where a person can practise shooting etc; a rifle-range.) strelišče7) (a large kitchen stove with a flat top.) štedilnik2. verb1) (to put in a row or rows: The two armies were ranged on opposite sides of the valley.) razvrstiti (se)2) (to vary between certain limits: Weather conditions here range between bad and dreadful / from bad to dreadful.) segati3) (to go, move, extend etc: His talk ranged over a number of topics.) raztezati se•- ranger* * *I [réindž]nounvrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá); commerce zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj, figuratively akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče; (= shooting-range — strelišče); pohajkovanje, klatenje, potovanjeat close range — iz neposredne bližine, od blizuat short range — iz bližine, od blizuwithin range — na streljaju, v dostrelurange of activities — področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanjarange of goods — izbira, izbor, asortiment, skladišče blagarange of mountains — gorska veriga, pogorjerange of vision — vidno polje, obzorje, dogledlong range gun military daljnometni topto be out of range — biti zunaj dometa, dosegaII [réindž]1.intransitive verbstati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati ( with k), šteti se ( with k); bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati ( between med); rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do; botany & zoology nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from... to od... do);2.transitive verbpostaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolžto range the coast — pluti ob obali, vzdolž obaleto range oneself with s.o. — držati s komto range the woods — tavati, pohajkovati po gozdovihto range up the guard of honour — postrojiti, postaviti častno stražo -
6 reach
[ri: ] 1. verb1) (to arrive at (a place, age etc): We'll never reach London before dark; Money is not important when you reach my age; The noise reached our ears; Has the total reached a thousand dollars yet?; Have they reached an agreement yet?) dospeti2) (to (be able to) touch or get hold of (something): My keys have fallen down this hole and I can't reach them.) doseči3) (to stretch out one's hand in order to touch or get hold of something: He reached (across the table) for another cake; She reached out and took the book; He reached across/over and slapped her.) seči4) (to make contact with; to communicate with: If anything happens you can always reach me by phone.) stopiti v stik5) (to stretch or extend: My property reaches from here to the river.) segati2. noun1) (the distance that can be travelled easily: My house is within (easy) reach (of London).) bližina2) (the distance one can stretch one's arm: I keep medicines on the top shelf, out of the children's reach; My keys are down that hole, just out of reach (of my fingers); The boxer has a very long reach.) doseg3) ((usually in plural) a straight part of a river, canal etc: the lower reaches of the Thames.) predeli* * *I [ri:č]noundoseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti); nautical dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra; archaic morski rokav, zalivout of reach, beyond reach — nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljivto be within (easy) reach — biti dosegljiv, biti blizu, v bližiniis not within my reach — to ni v moji moči, presega moje močito have a wide reach — daleč segati, se razprostiratiII [ri:č]1.transitive verbiztegniti (forth, out), izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti ( from komu ali čemu); dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)this book reached its 10 —th edition — ta knjiga je doživela 10. izdajoreach me that book, will you? — podaj mi ono knjigo, prosim!to reach forth one's hand — iztegniti (izprožiti, podati) rokothe water reached my knees — voda mi je segla do kolen;2.intransitive verbseči, poseči (after, at, for po); raztezati se (to k, do), prožiti se; priti (to do), (do)segati; nagniti se ( forward naprej, toward k, proti); figuratively težiti k čemu, iti (at, after za čem), napenjati se; prodreti ( into v), dojeti, doumeti, razumetithe country reaches from the sea to the mountains — dežela sega, se razprostira od morja do gorá -
7 recurrence, recurrency
[rikʌrəns(i)]nounvračanje (v pogovoru, to na); vrnitev, ponoven nastop, pojavljanje (problema); zatekanje (to k); iskanje zatočišča, zavetja (to pri)recurrence, recurrency of ancestral traits — vračanje (zopetno pojavljanje) potez prednikov (v družini)the nightly recurrence, recurrency of the fever — nočno ponavljanje mrzlicethey had recurrence, recurrency to arms — zatekli so se k orožju -
8 safety-bolt
[séiftiboult]nounvarnostno zapiralo na strelnem orožju; zapiralna naprava -
9 shot
[ʃot]past tense, past participle; = shoot* * *I [šɔt]1.nounstrel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci; sport met, udarec, strel; sport krogla; strelec; colloquially fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj; figuratively poskus; poteza v igri; colloquially ugibanje; technical razstrelitev; slang vbrizg, injekcija, doza (mamila); colloquially kozarček, požirek ( of gin brinovca)at a shot — s prvim strelom (udarcem), s prvim streloma shot in the locker — še ena krogla za izstrelitev, figuratively colloquially denar v žepu, zadnja rezervalike a shot colloquially kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takojby a long shot slang daleč; zelonot by a long shot — še zdaleč ne, nikakor newithin ear-shot — dovolj blizu, da se more slišati; v slišajua crack shot, a dead shot — mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreširandom shot — na slepo dan strel (figuratively opazka); figuratively ugibanjeto be nearer the bull's eye at each shot figuratively pri(haja)ti vedno bliže svoji srečito have a shot at — streljati na, figuratively poskusitinot to have a shot in the locker — biti brez streliva, figuratively biti "suh", brez cvenka (denarja)you have made a bad shot — zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste seto put the shot sport suniti kroglo;2.transitive verbnabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijoII [šɔt]nounzapitek, zapitnina, del računa (plačila), ki pripade posamezniku; račun v gostilnishot-free — brezplačno, ne da bi kaj morali plačati, ne da bi kaj plačalito stand shot for s.o. — plačati zapitek za kogaIII1.preterite & past participle od to shoot;2.adjective (= shot through) prepleten, pretkan; pisan (z raznobarvnani nitmi); spreminjajoč barvo; (o orožju) izstreljen; botany vzbrstel; slang nadelan, pijan, kaput -
10 shotted
[šɔtid]adjective (ostro) nabit (o orožju); obtežen s šibrami -
11 sword
[so:d](a weapon with a long blade that is sharp on one or both edges: He drew his sword (from its sheath) and killed the man.) meč- swordsman
- swordtail
- cross swords* * *[sɔ:d]1.nounmeč; sablja; slang bajonet; orožje; figuratively (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrtat the point of the sword — na konici meča, figuratively z grožnjo vojne (smrti)the sword — vojaška oblast; vojna, klanjethe sword of the spirit religion božja besedacourt sword — meč, ki se nosi z dvorjansko oblekoto cross swords, to measure swords — prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z mečito draw the sword — potegniti (izvleči) meč, začeti vojnoto put to the sword — obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)to sheathe the sword — vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojnoto throw one's sword into the scale figuratively podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo;2.transitive verb (redko) posabljati, pobiti -
12 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
13 war
[wo:] 1. noun((an) armed struggle, especially between nations: Their leader has declared war on Britain; The larger army will win the war; the horrors of war; ( also adjective) He is guilty of war crimes.) vojna; vojen2. verb(to fight: The two countries have been warring constantly for generations.) vojskovati se- warlike- warrior
- war correspondent
- war-cry
- war-dance
- warfare
- warhead
- warhorse
- warlord
- warmonger
- warpaint
- warship
- wartime
- war of nerves* * *I [wɔ:]nounvojna; boj, borba; prepir, razprtija, mržnja, sovraštvo, sovražnost; vojna umetnost, vojništvo; colloquially orožje, vojna oprema, vojna moč, četein the war — v vojni, v vojnem časuthe War — 1. svetovna vojnawar of the elements — naravne katastrofe, hude nevihtewar to the knife — boj na nož, vojna do iztrebljenjathe dogs of war poetically figuratively vojne strahoteperfect (imperfect) war juridically military splošna (omejena) vojnawar baby colloquially nezakonsko vojaško dete (rojeno v času vojne); humorously mornariški kadet, ki je opravljal službo mornariškega častnika v 1. svetovni vojni; American slang vojni proizvod; delnica, katere vrednost se je dvignila v vojniwar bond — vojna obveznica, zadolžnicawar cloud colloquially grožnja vojne, vojna nevarnostwar crime, war criminal — vojni zločin, vojni zločinecwar footing — vojno stanje, vojna pripravljenostwar grave — vojni, vojaški grobwar horse — bojni konj; colloquially star vojščak, veteran (tudi figuratively) war of liberation — osvobodilna vojnawar lord — najvišji poveljnik vojske, vojaški diktator, generalisimWar Office British English vojno ministrstvo (do leta 196ɔ)War of the Nations history 1. svetovna vojnawar paint — barva, s katero si Indijanci prebarvajo obraz in telo pred bojem; figuratively svečana obleka; American colloquially našminkanostcolloquially to be on the war — biti napadalen, biti pasje voljewar song — bojevito petje; bojna pesemhe's been in the wars figuratively pošteno ga je zdelaloto carry the war into the enemy's country — prenesti vojno v sovražnikovo deželo, figuratively preiti v protinapad, tolči sovražnika z njegovim lastnim orožjemto declare war upon s.o. — napovedati vojno komuto drift into war — biti vpleten (potegnjen) v vojno, figuratively priti v spor zto go to war — spustiti se v vojno, začeti vojnoto go to the wars — iti v vojsko, v vojnoto make war — biti v vojni, vojskovati seto wage war — voditi vojno, biti v vojni, vojskovati seII [wɔ:]intransitive verbwarring principles — nasprotujoča si načela; transitive verb obsolete vojskovati se (z); figuratively boriti se z, pobijati
См. также в других словарях:
oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Gun politics — A pyre of confiscated smuggled weapons about to be set ablaze in Nairobi, Kenya … Wikipedia
izmetálo — a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalíber — bra m (í) 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klíc — a m (ȋ) 1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu // redko oglašanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležíšče — a s (í) 1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči; imeti slabo ležišče; postlati ležišče; vstati z ležišča; premetavati se po ležišču; mehko, trdo, zasilno ležišče; oblazinjeno ležišče; širina ležišča / v sezoni je hotel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namériti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namérjati — am nedov. (ẹ) 1. z merjenjem prihajati do določene količine česa: namerjal je po dva metra blaga / najnižje temperature so namerjali v januarju 2. z ocenjevanjem lege, oddaljenosti cilja dajati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
operacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na operacijo: a) operacijski instrumenti / operacijska dvorana, miza / operacijska rana b) operacijski načrt / operacijsko področje ◊ mat. operacijski znak; operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
petêlin — ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika